Pokličite 031 402 026!

3D TISK


Odločili smo se za 3d tisk – za tehnologijo, ki bo vedno bolj prisotna v prihodnosti. Možnosti, ki jih ponuja, so ogromne in navdušujoče. Spoznali smo, da kaj takega preprosto ne smemo izpustiti. Kako pa smo se znašli v tem svetu 3d tiskanja? Kaj smo počeli in kako? S katerimi tiskalniki, s katerimi materiali? Kaj nam je grenilo noči in kaj nas je navdihovalo?

Na vse to in na še več bomo skušali odgovoriti v naslednjih prispevkih.


3D tisk: DA ali ne?

Objavil je ob apr 24, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za 3D tisk: DA ali ne?

3D tisk: DA ali ne?

Kdaj se odločiti za 3D tisk? Kakšni so kriteriji in kaj upoštevati, ko oddate svoje naročilo v 3D tisk?
Zanimivo je, kako še relativno malo ljudi pri nas ve za to, obenem pa nekateri že obvladate modeliranje v najrazličnejših 3D programih in nam direktno v tisk pošiljate že končane, preverjene modele. Tisti vmes pa pogosto sprašujete, kaj sploh je primerno za 3D tisk in kakšne so minimalne količine naročanja…

več o tem

Foto svetilka litofan

Objavil je ob apr 11, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Foto svetilka litofan

Foto svetilka litofan

Litofan ima že kar dolgo tradicijo, v Evropi pa so začeli nastajati nekje v začetku 19-ega stoletja. Zanimivi izdelki so to, resnično. Sploh, ko ga prvič vidiš si presenečen, saj sam po sebi ne kaže ničesar od tistega, kar pokaže, ko je enkrat osvetljen! Se pa zdi, da sta današnja digitalna fotografija in 3D tisk kot naravni izbor za litofan. Količine fotografij in možnosti obdelave ter učinkovitost in enostavnost izdelave s pravim programjem ter 3D tiskalnikom. Zraven dodamo še škatlo, podstavek in vir svetlobe – pa je dober izdelek zagotovljen! Začeli smo s samim litofanom, kar nekajkrat je bilo treba vse skupaj preizkusiti, da je na koncu prišlo ven nekaj, kar pa je že bilo presenetljivo dobro! Najprej smo ga natisnili bolj kot radovednost, a nam je bilo na koncu vedno bolj všeč. To bi bil lahko povsem svoj izdelek, smo si rekli in počasi nadaljevali. Najprej z ABSom in težavami vihanja nato s kakšnim premajhnim podstavkom, ki se je vse prehitro zlomil… Nato pa nam je že uspelo narediti lepo škatlico z vtikačem za napajanje in umetnim svetilom v obliki LED traku. Tako škatlica lahko stoji na podstavku ali pa je pritrjena na steno. Litofan pa je od škatle neodvisen in se vanjo le zatakne. Zato lahko litofane, ki so tako le kot prednja plošča, enostavno menjavamo, po želji torej. Še podstavek, ki se je na koncu malce zaoblil in izgubil obliko limone pa smo že skoraj na koncu. Pripravljeni! Prvi prototip se nato izkaže za skoraj pravega, še nekaj malega popravkov dodati je potrebno še adapter za napajanje in prototip številka dva je že čisto pravi izdelek! Na koncu pa je potrebno še vse preizkusit v praksi. Vzeti je potrebno eno izmed zadnjih slik, tako, ki še ni nič obdelana, morda je lahko celo napačno postavljena. Pa da vidimo… Naprimer, vzemimo torej nekaj takega, slikano le par dni prej, Budimpešta: Helena se seveda z izborom slike nikakor ne bi strinjala, a slik sploh še ni videla, tako da je bilo tole zanjo in še za koga kar presenečenje! Pridne in strokovno podkovane roke so nato sliko vzele v obdelavo in kmalu je nastalo nekaj, kar je vsaj od daleč spominjalo na litofan. Kako pa bo to v resnici zgledalo, pa še nihče ni vedel… Tisk škatle je šel ok. LED diode so šle ok. Adapter ok. Vtičnica ok. Tisk podstavka – opa, ni ok! Je bilo treba vajo ponovit. In je šlo v drugo super. Tudi ok. Torej, kaj je prišlo na koncu? Je uspelo ali ne?  O, ja, mislim, da tole zdaj kar dobro znamo! Foto svetilka in pol! Veliko dela je vloženega v vsako sliko, tiskanje vseh delov zamudi tiskalnik več kot 10h, metri materiala pa vidno kopnijo. Ampak za tak lep izdelek to ne bi smel bit problem, kajne?! Izdelek ponujamo tudi na Posredovalnici.   Aleš Kermauner Simbiont d.o.o.  ...

več o tem

Pomladne barve

Objavil je ob mar 27, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Pomladne barve

Pomladne barve

Tokrat smo bili pri nabavi že star mački. Brez težav in problemov torej. Točno smo vedeli kaj, kje in kako.  Edina smola je bila v tem, da ene barve, ki smo si jo zaželeli, niso imeli a zalogi. No, pa smo vzeli drugo, dovolj jih je! Pomlad je in nekako nam dišijo pomladne barve. Vse tiste prve barve – vzorce – smo skoraj že porabili, takole barvasto stvari prav lepe zgledajo. Prav barvasti gumbi so nas dodobra navdušili. In ni bilo druge, kot da naročimo več barv, barv! Nekaj malega je barvic še ostalo, čeprav iz vzorčkov lahko natisneš le kaj manjšega. Dovolj pa bo zdaj rdeče in zelene meni najljubše pa so tako imenovane translucent barve – niso čisto prozorne, le svetlobe dovolj prepuščajo, da se super svetijo. Zraven smo pa naročili še polno bele PLA plastike, da ne bo manjka za testiranje in preizkušanje! Tistale črna pa je TPE mehka plastika, ki je skoraj takšna kot guma. Ampak z njo pa bo kar nekaj težav, že vidim. Težko jo bo spravit skozi tiskalno glavo, zelo težko! Najbrž bo treba več poizkusov in veliko mirnih živcev. Tega pa ni vedno v izobilju, kajne?   Aleš Kermauner, Simbiont d.o.o....

več o tem

Popravki

Objavil je ob mar 19, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Popravki

Popravki

Majhne zmage so pomemben del življenja. Ko nekaj rešiš, ko neka stvar začne delovati ali kaj podobnega. Od tistih problemov naprej me je bilo kar precej strah, da bo ABS tiskanje otežkočeno in da se bo vse skupaj vedno vihalo in vihalo. To pa vsekakor ne bi bilo dobro. Sem se kar dobro in  dolgo sekiral, saj je trajalo kar nekaj časa, preden sem spet poizkusil tiskati z ABSjem. Pa še bolj resna zadeva je bila, po naročilu in nikakor nisem želel, da bi bilo spet vse zavihano. Zato sem naredil 2mm brim-a, to je dva milimetra čisto nizkega okvira okrog samega objekta, ravno toliko, da je površina, kjer se objekt drži podlage, večja. Poleg tega pa sem steklo tudi dodobra namazal z ABS “sokom” – acetonom, v katerem sem prej stopil nekaj ABS plastike. Vse skupaj se je potem dobro prijelo segrete posteljice na 110 stopinj. No, mogoče sem z mazanjem celo pretiraval, saj smo objekt potem komaj dobili dol… A objekt se je zelo dobro prijel in se prav nič ni vihal, nikjer ga ni lomilo in sploh je bil tak, kot bi tudi moral biti. Malo pa mi je odleglo, priznam. Aleš Kermauner, Simbiont...

več o tem

Sloni

Objavil je ob mar 12, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Sloni

Sloni

So oblike, ki te prevzamejo in so materiali, ki so včasih še boljši. Pri temle slončku pa je oboje tako rekoč skupaj padlo. Najprej je bil en navaden slonček. Saj je bil super, a na žalost še na nogah ni mogel stat. Material moraš dobro, dobro poznat, da lahko izdelaš kaj takega v popolnosti. Če pa imaš le par metrov preizkusnega materiala, pa to seveda ne gre. Upaš, da ti bo iz prve uspelo. Sicer pa je uspel, kar dobro je uspel. Malo ga je bilo treba še obdelati, ker so se mu noge malce zlepile, a nič takega, kar brus ne bi mogel urediti. Tako se lahko kar na lastne noge postavi.  Še mnogo bolj pa zgleda v boljši svetlobi, natisnjen je namreč brez polnila! Detajli so super, le pri premostitvah ni šlo najbolje. Še mnogo se je treba naučiti! A vseeno so mi tile transparentni materiali zelo všeč. Zelo. Aleš Kermauner, Simbiont...

več o tem

Problemi

Objavil je ob mar 6, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Problemi

Problemi

Da ne bo vedno vse tako lepo in enostavno. Saj vemo, kako to gre – nič ni tako enostavno, kakor zgleda. Vse stvari se kvarijo, delajo težave, imajo slabe trenutke ali dneve ali pa karkoli drugega. Včasih se ti zdi, da si na svetu samo za to, da odpravljaš napake. A potem posije sonce ali pa odpraviš napako in svet je takoj lepši, ti pa bogatejši za izkušnjo. Kar prevedeno pomeni, da boš naslednjič napako odpravil mimogrede ali pa se ti sploh ne bo zgodila, kar je še bolj super. Naravni ABS ima eno tako lepo lastnost – viha se, warp po domače. Zunanji koti se privzdignejo in škatlica kar naenkrat ni več škatlica ampak tak pokvečen lik z zaobljenimi robovi. Bo treba iskati rešitev, mogoče manj ali celo več lepila, mogoče manj vročo posteljo, mogoče… kdo bi vedel natančno! Treba bo poskusiti. In ko bomo dobili nov filament, bo spet vse drugače. Ampak to je to veselje. Druga stvar pa je bolj zoprna. Posledica nedelujočega ventilatorja. Takole se je zataknil filament v podajalec in ni hotel ne več noter ne ven. Nikamor. Par ur sem se vrtel okoli njega, a na koncu moral izvleči orodje iz kleti in se lotit razstavljanja.  Presneto dobro se je filament zažrl med glavo in podajalec! Vrtanje je bil tako edini izhod. Me je bilo seveda strah, da ne bom česa uničil ali pa luknjo povrtal preveč. No, malo sem jo, ne pa preveč. Še sreča. Zraven sem potem še popravil požrti požirek na glavi in ponovno zalotal slabi lot za ventilator, ki je bil krivec vsega tega. Še umerjanje ravnine plošče in je bilo dela za cel dan. Se mi je pa odvalil cel – ogromen – kamen od srca, ko je vse začelo delati kot je treba. Tako bo naslednjič trema pred razstavljanjem precej manjša. Hkrati pa si seveda želim, da do tega sploh ne bi prišlo. Tole gre torej pod vzdrževanje, kajne? Aleš Kermauner, Simbiont d.o.o....

več o tem

Zajci

Objavil je ob mar 3, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Zajci

Zajci

V podjetju je dobro, da imaš poštiman koledar. Da ne zgrešiš kakšnih praznikov, naprimer.  Nam se je tako, iz ozadja, prikradlo Valentinovo, ki je kar naenkrat prišlo in medtem, ko smo začudeno gledali, seveda tudi odbrzelo naprej. Zato smo sklenili, da takih napak ne ponavljamo več. Kateri praznik je torej naslednji? Ah, Velika noč!  Kako lahko pri tem sodelujemo tudi sami? S 3D tiskom? Zajci, jajca… piškoti? Seveda pa to spet pomeni nekaj razvoja in preizkušanja, skoraj nobena stvar ni dobra takoj, iz prve. Še dobro, da je Veliak noč letos precej pozno, drugače bi nam spet zmanjkalo časa. Take modelčke za piškote lahko dobiš na netu, ni problem. Pravzaprav sploh niso slabi, morda so le malce preveč tanki in je potrebno z njimi prav previdno rokovat. Kako pa bi zgledalo kaj trdnejšega, kaj, kar bi ostalo za par pladnjev piškotov dlje? Pa jajca tudi spadajo sem. Dajmo še te preizkusit! Lahko naredimo celo komplet, velikonočni komplet za piškote. Ampak to so samo modeli! Kaj pa bo potem res s piškoti? A ne bi mi tole v resnici preizkusili, ne pa, da samo razlagamo teorijo? Ajde, gremo peč piškote, kar nekaj jih bo doma precej veselih! O, ja zajčki so čisto pravi! Tudi jajca so kar ok, a tale modelček bo potreboval še nadgradnjo na verzijo 2, odtis je preveč visoko in piškoti morajo biti posledično preširoki. Naših jedcev pa to seveda čisto nič ne moti. A če potem vse to malce urediš, piškote še pobarvaš in olepšaš in se na koncu še vsaj malo potrudiš s slikanjem, vse skupaj kar dobro zgleda, kajne? Na žalost pa se še bolj potruditi s slikanjem nismo mogli. Piškotov že davno ni bilo več… Se pa zato lepše slike naših izdelkov nahajajo v novo odprti Galeriji. Aleš Kermauner, Simbiont...

več o tem

Nadgradnja

Objavil je ob feb 26, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Nadgradnja

Nadgradnja

Veliko delov običajnega 3d tiskalnika natisnejo drugi 3d tiskalniki.  Ko pa je enkrat 3d tiskalnik delujoč, si lahko svoje dele natisne kar sam. Lahko natisne še en enak tiskalnik, lahko pa natisne kakšno nadgradnjo, kakšno tiskovino, ki mu s tem omogoči boljše ali lažje delovanje. Nadgradnje so seveda lahko tudi čisto elektronske, brez uporabe kakih natisnjenih delov – tako, kot nam je zadnjič uspelo z Raspberry Pijem. Lahko pa bi s primerno nadgradnjo poskusili rešiti kakšno našo težavo, kajne? Naprimer tisto od zadnjič, ko nam je vse padlo dol… V začetku smo že naredili nekaj podobnega kar bi lahko rešilo težavo, a za uporabo tega moraš celotni filament na novo prevrtet. To pa ni tako lahko, kakor se zdi – sploh meni ne, ko se mi vsaka taka stvar vedno zaplete do konca. Je torej bolj za krajše dele filamenta/plastike. Če se ti ne da vsega prevrtet, pa pride prav tudi lučka. Tukaj je seveda slaba lastnost, da tiskalnika ne moreš pustit samega, saj mu moraš filament lepo podajat. Škoda. Kako torej brez veliko vložka, dela in pametovanja narediti najbolj učinkovito stvar? Morda takole? Le paziti je treba, da jo dobro pritrdiš na polico, da spet ne bo vse skupaj prišlo pogledat dol… Seveda je to primerno le za tiskalnike, ki imajo kakšno poličko nad seboj. Še gumbek za boljše podajanje filamenta in že smo odvezani čepenja ob tiskalniku! Zdaj zna tiskati kar sam. Mi pa lahko nekje od daleč gledamo, kaj počne.  Jep, take nadgradnje so mi všeč, res je....

več o tem

Raspberry Pi in 3D tisk

Objavil je ob feb 24, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Raspberry Pi in 3D tisk

Raspberry Pi in 3D tisk

Raspberry Pi je vsestransko uporabna zadeva. Ni draga, je enostavna, ima ogromno podpore in ima še kar nekaj dodatnih poslastic, ki vedno pridejo prav. Seveda obstaja še kar nekaj takih in podobnih naprav, a ne verjamem, da bi lahko s katero drugo tako hitro prišli do rešitve kot smo z Raspberry Pijem. Vprašanje je namreč bilo – kako pretvoriti 3D tiskalnik v omrežno napravo? Da nam ni treba vleči dolgih usb kablov od enega do drugega PCja… da nam ni treba paziti na elektriko in podobno. Izkazalo se je namreč, da ko tiskamo ne smemo prižigati/ugašati luči, ker se pri tem USB povezava prekine. Hm? Že zadnjič sem se igral z Raspberry Pijem in vremensko postajo, kar je bil super projekt, a tam sem že večino dobil narejeno, moj je bil le spletni del, tokrat pa bi moral kar lepo od začetka. Pa sem šel. In izkazalo se je, da je še mnogo enostavneje, kot sem si predstavljal. Še najtežji je bil spletni nakup Raspberry Pija, pri nas je le en partner Farnella in s tem daleč najcenejši, razlike pa znajo biti med znanimi spletnimi trgovinami celo do 17€! Resno me zanima, kako s takimi cenami sploh lahko kaj prodajo?  Doma najdem še eno micro SD kartico 4GB in jo takoj zaplenim v raziskovalne namene, najti SD adapter pa tudi ne bi smelo biti pretežko. Po začetnih težavah z naročanjem je mini računalniček le prišel in konfiguracija se je lahko pričela. Najprej je bilo treba kar nekaj stvari prebrati, predvsem o tem, kateri operacijski sistem izbrati in kako ga spraviti na SD kartico. Tu je bilo kar nekaj nejasnosti, ker je na spletu ogromno nekih vprašanj in odgovorov, na koncu pa se je vse skupaj zlilo v le par vrstic enostavne rešitve. 1. Grab this image: Raspbian wheezy: http://www.raspberrypi.org/downloads2. Grab this SSD formatter: https://www.sdcard.org/downloads/formatter_3/3. Grab this image writer: http://sourceforge.net/projects/win32diskimager/4. Format the SSD with the formatter5. Launch the image writer, choose the .img file that you unzipped from step 1 and have the image writer from step 3 write it to the SSD card.6. Plug the SSD into the PI, provide power & ethernet7. In your routers interface check the DHCP table, you should see raspberrypi connected, take note of the IP8. Use an SSH client to login, user: pi pass: raspberry Vir. Tega dela je bilo res za slabe pol ure. Sem bil kar malo razočaran, nič ni zafrkavalo, nič ni odpovedalo, nič nagajalo. Človek kar ni navajen.  To je torej to, Pi je bil takoj operativen, prisoten na omrežju, lahko sem se kar lotil programske podpore. Najočitnejša izbira za 3D tiskalnike je seveda Octoprint. Programska oprema je enkratna in v stilu samega Raspberry Pija – prav nič ne nagaja, je dobro dokumentirana in dela natanko tisto, kar od nje pričakuješ. Mislim, da je bil Octoprint nameščen in dodelan še prej kot sam Pi. Torej spet nobenega raziskovanja, poglabljanja, bentenja in grdih besed. Naslednje pol ure, pa je bilo vse urejeno. Še bolj bi vse skupaj skrajšal, če bi vzel kar OctoPi, že vnaprej pripravljen sistem direktno za na SD kartico. Ampak… to bi bilo pa že kar malo preveč, kajne? Še največ časa sem potem porabil za ugotavljanje nastavitev našega 3D Inovatorja, ampak vseeno premalo, da bi vse skupaj lahko štel za kakšen resnejši izziv. Se je pa...

več o tem

Delovne prigode

Objavil je ob feb 18, 2014 v 3D TISK | Komentarji so izklopljeni za Delovne prigode

Delovne prigode

Na delovne nesreče moraš presneto pazit.  Pa ne samo v tovarnah, tudi v pisarnah se ti lahko kaj zgodi. Lahko ti kaj na glavo pade. Naprimer. Kakšen takle kolut, ki se odvija tam nekje pod stropom in mirno čaka, kdaj ga bo kdo potegnil dol. Se pač zgodi, sploh, če ga ne paziš. Nekaj časa te gleda dol, nato te pa pride pozdravit, skupaj z glasnim treskom! Potem ne veš ali bi raje videl, da pade nate ali da naredi škodo na printerju… K sreči nič hujšega, le zabeležka, da je na težke stvari pod stropom vedno treba pazit. Kolutu seveda ni bilo nič. Nam pa tudi ne. Tiskalnik je tako dobil svojo prvo bojno rano, se pa ni pustil zmesti in je tiskal lepo naprej. Nekaj pa bo vseeno treba narest, kaj bo, ko bomo drugič malce prepozni ali nihče ne bo gledal? Ne more imet kar naprej varuške! Ja, nekaj se bo treba spomnit. To je bila k sreči edina delovna nesreča pri tiskanju. Smo imeli sicer še eno – prej bi rekel temu majhno nevšečnost. Namreč, ko smo zadnjič nekaj tiskali, po koncu tiskanja odstranim škatlico in si jo ogledujem. Pa je nekaj prijeto na spodnjem delu? Hm… kaj pa je to, tako gladko in trdno? Kako je pa to uspel stiskat, se čudim? A potem le vidim naše steklo na katerem se je izdelek tiskal: Saj mu je kar par plasti pobralo! Na treh mestih je pobralo čisto tanke plasti stekla. Skoraj nevidno, a pri tiskanju se bo tole dobro poznalo! Ja, kaj pa je zdaj to? Se je izdelek tako prijel na steklo, je tako močan, da je kar steklo oluščilo? Težko verjet, kajne? Smo potem malo spraševali in gledali naokrog, a nikjer takega primera. Torej gre zaenkrat to v slabost stekla, drugega si ne znam predstavljat. Ni bilo druge, kot da steklo obrnemo in gremo tiskat naprej. Upajmo, da se to ne zgodi več. Tisto tanko, tanko stekelce pa je še vedno vgrajeno v eno od škatlic… Aleš Kermauner, Simbiont...

več o tem